Svila … lirično lepa prozna umetnina, ljubezenska izpoved, zgodovinski zapis. Tako gost in kipeč, da nemo obstanemo. Pripoved o nedosežni želji, ki trga najranljivejše plasti življenja. Z ganljivo likovno poezijo Rébecce Dautremer dopolnjena pisava Alessandra Baricca izriše večno zgodbo, ki se trajno naseli v bralca.
Hervé Joncour je začutil, da mu telo obliva voda, najprej po nogah, nato vzdolž rok in po prsih. Voda kakor olje. In naokrog čudna tišina. Čutil je lahkost svilene tančice, ki je legla nanj. In dlani neke ženske – neke ženske – ki so ga otirale in gladile po koži, povsod: tiste dlani in tista tkanina, stkana iz samega niča. Sam se sploh ni premaknil, niti takrat ne, ko je začutil, da mu dlani drsijo z ramen proti vratu, prsti – svila in prsti – pa k ustnicam, ki so jih pobožali, enkrat samkrat, počasi, nato pa izginili.
Videoposnetek:
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.