English
Madame Butterfly, več kot le zgodba o strti ljubezni
Pred nami je tragična ljubezenska zgodba, ki se razvije med ameriškim častnikom Pinkertonom in lepo japonsko gejšo Čočo San. Zgodba, ki že sama po sebi zastavlja več vprašanj: Kako to, da je japonsko dekle tako zelo očarano nad tujcem? Kaj pomeni, da bi lahko z njim postala spoštovana in cenjena dama? Zakaj jo Goro poimenuje madáme Butterfly? – Kaj se lahko razvije iz naključnega srečanja med ljudmi? Kakšne zgodbe – v temnih barvah – piše življenje?
Pinkerton v šali navrže, da bi lahko bila Čočo San njegova spremljevalka za vedno. Je to le nepremišljen kompliment ali kaj bolj usodnega?
Gospod ne more biti ravno vzor zvestobe, če ameriškemu konzulu brez dlake na jeziku pove: »V vsakem pristanišču imam dekle, ki jo ljubim.« Je pa zato svojemu možu povsem predana Čočo San – tako zelo, da se odreče celo svoji veri in je kot izdajalka tarča zgražanja.
Nesrečna gejša je tudi zgled vdanosti, saj svojega soproga čaka tri leta – in ko se njen ljubljeni Benjamin vrne, se vrne kot mož druge. A ne čaka ga le Čočo San, čaka ga tudi modrooki in svetlolasi deček. Ni ameriški častnik lahkomiseln, brezsrčen, da lahko tako kruto prevara svojo soprogo in njunega sina?
Mu torej verjamemo, ko reče: »Moja ljubka Butterfly. Mi boš lahko kdaj oprostila?«
Ljubka Butterfly? Je Čočo San tudi na koncu zanj še vedno le nekakšna plišasta igračka? Ni zato njena groza povsem razumljiva? Toda ali je pot v smrt res edina pot, ki nas odpelje od neizpolnjenih obljub, zmot in prevar?
Zgodba o strti ljubezni in samomoru pa ni edina plast slikanice, ki bralcu zastavlja vprašanja in od njega pričakuje odgovore in opredelitve.
Zanimive ilustracije mu odstirajo drugačen svet, zato se sprašuje, ugotavlja … Glej, stene v japonski hišici so drugačne kot pri nas doma …
Kako je japonska gejša oblečena in kaj je na mizi pred njo in njenim svetlolasim, modrookim častnikom? »Bralec slikanice«, ki ima oko izostreno za podrobnosti, bo opazil še vrsto drugih zanimivosti:
cvetje na drevju, nenavadni sončnik, pisavo na papirju pred Gorom, metulje, ki letajo okoli mlade in lepe gejše, lampijone nad obema osrednjima osebama slikanice, barvo poročne obleke …
Pri pogovoru s slikanico bo šel še dlje: Kaj pomeni senca, ki se na koncu riše ob Čočo San? Napoved njenega neizbežnega, žalostnega konca?
Pred nami je torej slikanica, ki s premišljeno povezavo besede in slike upodablja drugačen svet v drugem času; zato zahteva poglobljeno branje in – še posebej, če jo beremo skupaj z mladim bralcem – tudi temeljit pogovor o prebranem.
Dr. Igor Saksida
V zbirki še: Čarobna piščal in Aidi, etiopska princesa.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.