Dedek, babica, mamica, očka, sestrica, brat, hči, sin …
Zgodba, ki veliko pove z malo besedami in ilustracijami, nas vabi, da soustvarjamo sporočilo slikanice: začne se jeseni, ko je bila deklica še dojenček. Dedek, čeprav je star, ni nikoli preutrujen za igro; in deklica ve, da njeni spomini na njuno skupno igro ne bodo zbledeli: zdaj bo ona dedku nastrgala jabolko, namesto njega premikala domine po mizi in mu brala najlepše pravljice — vedno znova in znova, od jeseni do pomladi, od poletja do zime. Nekoč bodo le še spomini. Taki — svetli in lepi — kot so moji, ko se spomnim, kako je moj deda v kleti nemoteno popravljal stare ure, dokler nisem tiktakanja trenutkov zmotil s svojo otroško radoživostjo in so s polic padale kleščice in izvijački in kladivca … Takrat je s pojočo primorsko melodijo šaljivo pripomnil: Vseee letiii
Res, vse leti. Najbolj trenutki bližine. A ne bežijo tako hitro, če skupaj berete slikanico in se o njej pogovarjate. Naj vam ure čim dlje tiktakajo, naj predejo vaš čas počasi in v svetlih barvah te prelepe zgodbe.
Dr. Igor Saksida
V zbirki so izšle tudi: Moj sin, Moja hči, Moja sestra, Moj brat, Moja mamica, Moj očka, Moja babica, Najboljša prijateljica …
AVDIO POSNETEK zgodbe
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.