Moja sestra

Oh, te starejše sestre! Da se ti zmeša …

Pozor, pozor! Ta slikanica ni kar tako: ni taka, kot so tiste na videz preproste lepljenke besed in podob, v katerih to, kar je narisano (ilustracija torej), pripoveduje nekaj podobnega kot to, kar je zapisano. Besede odsevajo podobe ali podobe besede, kakor hočete – oboje pa govori skorajda o istem, kakor da bi se zgodba in niz ilustracij opazovala v zrcalu. V tej slikanici zgodba iz besed sporoča nekaj drugega kot zgodba iz slik, vsaka od njiju ima svoje posebno in izvirno sporočilo. Pred nami je v besedah brat, ki mu gre starejša sestra, vsaj na začetku, (rahlo ali celo zelo) na živce … Seveda: vedno hoče biti glavna, vse igre morajo biti po njenih pravilih, misli, da jo mora bratec ubogati in da je najpametnejša na svetu … Je še kaj bolj nemogočega kot – starejša sestra?

A saj bratec ne misli čisto zares! Glej toplino barv v slikanici, igrače, ki obdajajo sestro in brata že na naslovnici, puhaste blazine in odeje, čudovite slike v galeriji, papirnate ladjice, peščeni grad, rože in živali, njun nasmeh, slaščice – in še tooolikooo drugega. Brat tudi ve, kaj je največja sestrina želja, zato ji jo pomaga uresničiti, pa čeprav v domišljiji, že zdaj. Je torej res hud nanjo? Je res ne mara? Kako je že zapisala Saša Vegri v pesmi Joj, zakaj sestre živijo? Joj, zakaj bratje živijo?

– A izjeme so
In to je lepo.
KAKO JE TOREJ TO Z BRATI IN SESTRAMI?
Napeto življenje delajo očku in mami.

Srečno pot po vesoljskih stezah, pogumni brat, ki ti je odraščanje ob starejši sestri v resnici največja pustolovščina na svetu.