English
Kdo pravi, da je pomembne stvari treba razlagati na dolgo in široko? Ko komu rečeš rad te imam – poveš tri besede ali napišeš cel roman? Malo besed, zato pa tem več sporočila za mlade in starejše bralce na krilih podob in stavkov nosi tudi slikanica Moja babica, ki jo je napisala Helena Kraljič in ilustrirala Polona Lovšin. Ker je besed malo, je tem bolj pomembno, da se bralci osredotočimo na vsako podrobnost.
Najprej se potopimo v naslovnico. Kdo sta deklica in starejša gospa na njej? Kaj dela gospa in kaj deklica? Zakaj sta obdani z golobi, ki frfotajo naokoli? Je zvok njihovih kril, ki ga, če le hočemo, zaslišimo, povezan s sporočilom slikanice? Ne mine radoživost ptic hitro in nenadoma kot vse na tem svetu? Zgodba, ki se, zavita v sporočilnost ilustracij, odvije pred bralcem, je preprosta, a prav zato tako lepa. Deklica odrašča, sprva je dojenček, kasneje punčka, ki razume tudi to, da staranje prinese spremembe. Njeno odraščanje spremlja babica: z njo se igra, ji pomaga pripraviti kakav, ji speče piškote, poje uspavanke … A čas mine tudi njej, saj ne vidi in ne sliši več dobro; vnučka ve, da se bosta vlogi varuhinje in varovanke neizogibno zamenjali in bo babica kmalu potrebovala njeno pomoč.
Slikanica nam pove veliko več kot njen zgodbeni povzetek, razmišljamo lahko še o marsičem. V katerih letnih časih srečamo babico in vnučko? Katere igrače obdajajo deklico in zakaj? Lahko peščeni grad pomeni še kaj drugega kot prikaz skupne igre ob morju? Kam odhajata osebi v vetru in dežju? Le zakaj imajo piškotki obliko zvezdic? Kje sta deklica in očka, ko se pogovarjata o babici? Kdaj deklica najbolj vidi žar v babičinih očeh in zakaj so zanjo babičini lasje mehkejši od svile? Je slika, ko skupaj sedita v zimski krošnji med pticami, verjetna ali je plod dekličine domišljije? Kako to, da ima babica v naročju medvedka? Je babica na koncu ob vnučkini uspavanki zaspala? Kaj nam sporočata obe dvostranski ilustraciji pomladne narave, v kateri ni ne babice ne vnučke?
Odgovore na vsa ta in še druga vprašanja boste našli bralci sami, če se boste poglobili v slikaniško sporočilo. Veliko lepih trenutkov na potovanju v barvit svet zgodbe o času, ki je zares lep le, če ga še s kom deliš, želim vsem vnučkam in vnukom, babicam in dedkom – vsem popotnikom, ki se imajo radi.