Moj brat

Oh, ti mlajši bratje! Da se ti zmeša …

Pozor, pozor! Ta slikanica ni kar tako: ni taka, kot so tiste na videz preproste lepljenke besed in podob, v katerih to, kar je narisano (ilustracija torej), pripoveduje nekaj podobnega kot to, kar je zapisano. Besede odsevajo podobe ali podobe besede, kakor hočete – oboje pa govori skorajda o istem, kakor da bi se zgodba in niz ilustracij opazovala v zrcalu. V tej slikanici zgodba iz besed sporoča nekaj drugega kot zgodba iz slik, vsaka od njiju ima svoje posebno in izvirno sporočilo. Pred nami je v besedah starejša sestra, ki ji gre brat, vsaj na začetku, (rahlo ali celo zelo) na živce … Seveda: neprestano hodi za njo, vedno mu vsi ustrežejo, ni mu treba pospravljati, vedno dobi najlepšo igračo … Je še kaj bolj nemogočega kot – mlajši brat?

A saj sestra ne misli čisto zares! Glej toplino barv v slikanici, čudovite igrače, ki obdajajo sestro in brata že na naslovnici, glej pisane rože, njun objem, vrtiljak, njun nasmeh, slaščice – in še tooolikooo drugega. Sestra tudi ve, kaj je bratova največja želja, zato mu jo pomaga uresničiti, pa čeprav v domišljiji, že zdaj. Je torej res huda nanj? Ga res ne mara? Kako je že zapisala Saša Vegri v pesmi Joj, zakaj sestre živijo? Joj, zakaj bratje živijo?

– A izjeme so
In to je lepo.
KAKO JE TOREJ TO Z BRATI IN SESTRAMI?
Napeto življenje delajo očku in mami.

Srečno pot v globine oceanov, pogumna sestra, ki ti je odraščanje ob mlajšem bratu v resnici največja pustolovščina na svetu.