English
Prisrčna in poučna zgodba o dečku, ki jeclja, nas popelje v svet težkih izkušenj, ki jih otrok doživlja med svojimi vrstniki. Otroci zaradi pomanjkljive vzgoje, nepoučenosti o težavah pri govoru, obremenjenosti s predsodki, nesprejemanja drugačnosti in norčevanja dečku povzročajo hude stiske ter izzovejo marsikatero travmo, ki pomembno vpliva na kakovost njegovega življenja. Običajno slišimo samo težave pri govoru, dihanju, vidimo tike oči in grimase na obrazu, ne prepoznamo pa neizmerne notranje stiske, ki je očem večinoma nevidna.
Jecljanje je skupek različnih dejavnikov. Največkrat govorimo o socialni motnji, saj se pojavlja samo v komunikaciji z drugo osebo. Jecljanja je toliko različnih oblik, kolikor je oseb, ki jecljajo. Vsakdo med njimi je svojevrsten primer. Kako tekoč je govor, je odvisno od situacije in tudi teme, o kateri se govori. Iz prakse poznamo primere, v katerih se jecljanje ne izraža. Ne jecljam, ko se pogovarjam sam s seboj, s hišnim ljubljenčkom, majhnimi otroki, pri petju, šepetanju, branju v dvojicah, preklinjanju, kadar svojega glasu ne slišim, kadar poslušam svoj glas z zamikom »eho«.
Simonovo govorjenje psički Piki je tekoče in neobremenjeno z načinom izgovarjave, kadar poje, pa mu gre še bolje. Petje je znana terapevtska veščina, dihanje je pri petju pravilno, pojemo z izdišnim zrakom in zraka ne vlečemo vase, kot je običajno pri jecljanju. S petjem si krepimo samozavest. Glasilke so sproščene, sproščeno je celo telo.
Zgodba je zelo poučna. Ko Simon dobi hišnega ljubljenčka, se med njima rodi brezpogojno prijateljstvo, osamljenosti ni več. Simonu se pri govoru vedno manj zatika, strah izginja, samozaupanje se povečuje. Vrstniki ga sprejmejo medse, kar je bistveni del zdravega življenja. Med 2. in 5. letom starosti, v dobi intenzivnega govornega razvoja, veliko otrok prehaja skozi obdobje običajne neinfluentnosti v govoru, kot so dodajanje, popravljanje, ponavljanje večzložnih besed. S pravilno obravnavo otrokovega okolja in brez posredovanja logopeda postane pri 80 odstotkih otrok govor tekoč.
V primerih, ko se razvije pravo jecljanje, je pomoč izkušenega strokovnjaka ključnega pomena. Starši, vzgojitelji, učitelji in prijatelji pa postanejo terapevtovi najtesnejši sodelavci pri celostni govorni obravnavi.