Jabolka so najboljša, ko jih zmanjka

Ko prebiramo slikanico, si ob njej mladi in odrasli bralci zastavljamo množico vprašanj. To, da se sprašujemo, kaj pomenijo ta ali ona beseda, poved, oblika, barva, je vznemirljivo potovanje v svet, ki ga sestavljata likovna in besedna govorica. Tudi slikanica Jabolka so najboljša, ko jih zmanjka, ki sta jo soustvarili pisateljica Helena Kraljič in ilustratorka Polona Lovšin, je taka: Kaj nam pove naslovnica? Kdo je deček, ki med vejami jablane, polnimi rdečih jabolk, bere knjigo? Je bil vedno tako strasten bralec, da ga niti okusna zrela jabolka ne premamijo, da bi odložil knjigo? Kje pa! Spoznali boste Aleša, razigranega fanta, ki mu je branje sprva tako tuje kot mački voda. Branje? No, prosim vas – to vendar ni za fante! Plezanje po drevesih, to ja, lovljenje metuljev, to ja, brcanje žoge, to ja – ne pa branje … Pa se Alešu zgodi, da zaradi nezanimanja za knjige ne ve skoraj ničesar, niti tega, kam gre sonce ponoči. Seveda: po njegovem so v knjigah same neumnosti. A glej: ko razočara Žano, svojo simpatijo, se njegov odnos do branja zelo spremeni … Kako? Preberite slikanico, pa boste videli.

In po tem, ko jo boste prebrali? Ob njej se boste lahko pogovarjali o marsičem. Na primer o tem, katere knjige ima doma Aleševa družina (podrobno boste opazovali njihove naslovnice), kje se zgodba dogaja, o čem bi lahko govorile knjige z zanimivimi naslovi (npr. roman o ukradenem medaljonu), zakaj se nad Alešem in Žano dviga grozna pošast, kaj dela očka med goro papirja in kaj pomeni njegova misel: Jabolka so najboljša, ko jih zmanjka, kajne?! Zanimivo je tudi to, kako se ilustracija spremeni, ko Aleš, izvrsten bralec, bere knjigo pred Žano! Poznate pesem Toneta Pavčka o branju?

Tu je odlomek iz nje:
Brati pomeni početi podvige.
Brati je možno marsikaj.
Recimo: grozdje in fige
in knjige in med brati še kaj.
Brati je mogoče tudi jabolka, kajne? Jih pogumno nabirati z drevesa ali iz slikanice, mmm …
Srečno pot, pogumnice in pogumneži, v pisani svet besed in podob.