Drage bralke in cenjeni bralci, ali poznate kakega radovednega otroka, ki nenehno sprašuje: Zakaj, zakaj, zakaj? Otroka, ki mu še tako podrobna razlaga ni dovolj, saj vsak odgovor sproži vsaj tri nova vprašanja? Z otroškimi »zakaj« se je spoprijel marsikateri ustvarjalec – Lila Prap nanje odgovarja svetlo in s humorjem, Saša Vegri mlademu in odraslemu bralcu približa svet, ki pogosto sije v temnih tonih … Vprašanja in odgovori so torej raznobarvni – tako je tudi naše sobivanje v svetu, kjer je vse več vprašanj in vse manj odgovorov.
A brez skrbi: Helena Kraljič v slikanici Dve zvezdi ne postavlja temnih vprašanj. Vse se začne pri radovednem konju Benku, ki ne more spati, ker so zvezde pač preveč zanimive. In glej – živali sprašujejo o vesolju, jim pove, koliko je zvezd v vesolju in od kod izvira ime kake zvezde … Je torej kaj nenavadnega, da zaradi takih zanimivosti živali dolgo v noč ne spijo? – Slikanica pa niso le besede, tudi izvrstne ilustracije Tune Dobrajc so ključne za njeno sporočilo. Začnimo zato slikaniško pot pogovora že pri naslovnici – in bodimo nadvse radovedni, skoraj tako, kot so naši mladi sogovorniki: Kdo je konjič, ki tako prijazno gleda v svet? Kdo je miška ob njem in le kaj počne? Kaj se riše na ozadju, na neskončnem nebu, polnem zvezd? Kaj odseva v vodi? Kakšen je prostor, v katerega so postavljene živali? Kaj ima na glavi ovca Olga? So živali res jezne, ker je Benko tako zelo radoveden?
So to vprašanja, ki nam jih zastavlja knjiga? Kje pa. Še veliko jih je, če to izvrstno slikanico pogledamo z očmi zvedavega Benka.
Naj bo pot po njenem vesolju besed in podob čim bolj prijetna …