Dva prijatelja

Benko in Guliver sta dva vrla konjiča: prvi živi na kmetiji in pomaga pri delu, drugi preskakuje ovire na dirkah. Je morda Guliver mlajši od Benka? Si zato želi tekmovati v teku, skokih čez ovire, gledati sončni zahod – skratka: preganjati dolgčas? Benko je tudi kar naprej utrujen – seveda, saj je med delom in po njem le malo časa za razposajeno igro. A glej: ko življenje pokaže temno stran, ko nam kaj grozi, razigrana brezskrbnost ni dovolj, da bi rešili tistega, ki je krhek in ogrožen kot ovčica Olga. Zdaj so pogum in izkušnje na prvem mestu – in vse to ima »junak« Benko. Pa je Guliver zaradi tega kaj manj jezen? Ne, prej obratno: prijatelju pomaga in časa je zdaj dovolj, da po delu – napornem, odgovornem, tudi zoprnem, vsaj včasih – pridejo trenutki za to, da se razbremenita vsakodnevnih dolžnosti in se skupaj predata brezskrbni igri in občudovanju vsega, kar ju obdaja.

Prav to je sporočilo, okoli katerega se bodo tkale vaše misli in prepletale besede v vaših pogovorih, dragi mladi in odrasli bralci. A ne razmišljajte le o »nauku« čudovite zgodbe, ki je je za vas napisala Helena Kraljič. Podrobno opazujte tudi sijajne ilustracije Tine Dobrajc … Izražajo otožnost? Ali le slikajo letni čas? Katere barve uporablja ilustratorka in kako soustvarjajo razpoloženje celotne slikanice? Kaj je le naslikano, ne pa tudi povedano z besedami? Je pomemben izraz sovice, ki kuka iz dupline? Kako je prikazana prostranost sveta, ki obdaja Guliverja?

Vedno znova smo vsi skupaj ujeti – naj nam je to všeč ali ne – v rutino vsakdanjika. A še je čas, da iz nje izstopimo v razigrano svobodo branja slikanice, najprej zase in nato še skupaj z drugimi.

Od srca vam želim, da bosta prijazna konjiča pri tem vaša prijatelja.