Osorni tečnež

Pravljica pripoveduje o sitnem medvedu, ki ni imel prijateljev. Nekega dne pa mu pot prekriža mala zajčica, ki visi z veje in ga prosi, da ji pomaga z drevesa. Tečnež ji nejevoljno pomaga, zajčica pa se mu ne more dovolj zahvaliti, ker jo je rešil. Zahvaljuje se mu in mu podari zvezdo (javorjev list), ki jo je ujela, da ne bi padla na tla. Tečnež zvezdice noče, a jo vzame, saj vidi, da se bo zajčice le tako rešil. Godrnjav prispe do svoje umazane votline in zvezdico postavi na polico. Drugega dne na sprehodu spet zasliši vpitje in zagleda na deblu, ki drvi po reki zajčico, ki spet prosi za pomoč. Grozno nerad jo spet reši in zajčica mu pokloni še eno zvezdico, rekoč, da jo je rešila, da se ne bi utopila. Medved zvezdico spet postavi na polico v svoji votlini in prvič po dolgem času malo pomete, saj se mu zdi, da zvezdici v taki umazaniji ne moreta “živeti”. Naslednje jutro se odloči, da bo ostal doma, saj nikakor NOČE spet srečati zajčice. A zajčica se kmalu pojavi pred njegovimi vrati s polno košaro zvezdic, ki mu jih je prinesla v zahvalo. Medved zarenči kolikor more, naj izgine! Tedaj zajčica plane v jok. Medvedu se zasmili in jo potolaži. Zvečer zaspi na kupu zvezd ter se zave, da je prvič po dolgem času SREČEN.
Ljubko zgodbico, ki se bo dotaknila še tako zahtevnega bralca spremljajo mehke in izvirne ilustracije.