Fuj! To sploh ni pošast!

Gospa in Gospod Pošast presrečna čakata, da se bodo izvalili mladiči. Prva pošast je strašna, druga je grozna, tretja pa ljubka. In kaj naj počno s tako pošastjo? Naj jo vržejo v smeti? Pomendrajo? A ko pokliče “mama”, gospa Pošast odloči, da jo obdržijo. Strašni in Grozna strašita in plašita živali. Ljubki Mali Puhek pa hodi z njima. Igra se z miško, objema malega črva … Ko Strašni in Grozna menita, da sta že dovolj strašna, da bi prestrašila nekaj velikega, pa se zmotita. Tisto nekaj velikega – je preveliko za njiju. Kdove kaj bi se zgodilo, če se ne bi vmešal Mali Puhec in veliko grozno pošast … POLJUBIL, da je jokajoč stekla k mami, saj se ji kaj tako groznega v življenju še ni zgodilo.