Kakšna podoba se ti pokaže pred očmi, če pomisliš na vodo? Vidiš morje, reko, potoček, morda osvežujoč orošen kozarec hladne pitne vode v poletni vročini? Voda je ena najbolj edinstvenih snovi na svetu, iz katere smo sestavljeni ljudje in svet okoli nas. 

Brez vode ni življenja. Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, nas opominja na to dragoceno snov in nas opozarja na to, kako vodo zaščititi in jo ohraniti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z red. prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, svetovno znano klimatologinjo in profesorico na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, eno izmed pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb in avtorico številnih knjig o podnebnih spremembah, vodi in svetu, v katerem živimo. 

Avtorica: Ana Pandur

Kaj pomeni voda za nas, ljudi in kaj pomeni za življenje samo?

Voda je čudovita snov z mnogoterimi enkratnimi lastnostmi. Je odlično hladilo, topilo, razredčilo, hranilo, zdravilo, transportni medij in transportno sredstvo. Nepogrešljiva je v energetiki, ustvarja vreme in v veliki meri odloča o našem podnebju. Življenje se je začelo v vodi in se z njo nadaljuje. Ljudje smo rojeni iz vode in brez nje ne moremo živeti, a imamo do nje vse manj spoštljiv odnos. Voda z življenjem ni povezana le v biološkem, ampak tudi v družbenem, kulturnem, verskem in gospodarskem pogledu. Umetnikom je voda navdih, medij ali celo prizorišče, športnikom pa daje možnost dokazovanja zmožnosti človekovega telesa. Voda sproža tudi tekmovalnost in spore med ljudmi in narodi, saj njeno pomanjkanje rodi revščino in trpljenje. Zaradi podnebnih in demografskih sprememb bo verjetno čista pitna voda postala najbolj iskan naravni vir na planetu.  

Kakšen vpliv ima voda na podnebje?

Brez prisotnosti vode v ozračju in na Zemlji vremena, kot ga razumemo danes, ne bi bilo. A voda bolj, kot si mislimo, oblikuje tudi podnebje. Pomemben vpliv na podnebne značilnosti ima v vseh treh agregatnih stanjih. V plinastem stanju vodna para deluje v ozračju kot izredno močan toplogredni plin. Zaradi svoje molekulske strukture del Zemljinega infrardečega sevanja vpije in začne sama sevati. Tisti del, ki ga izseva nazaj proti Zemljini površini, se v njej vpije in se dodatno ogreje. Če bi odstranili vso vodo iz ozračja, bi temperature padle kar za 31 °C. Voda v ozračju ne povzroča podnebnih sprememb, ker tam zaradi kroženja ostaja premalo časa in se tudi ne kopiči. V tekočem stanju, zlasti v svetovnih oceanih, voda deluje kot velik rezervoar toplote, ki jo z morskimi tokovi prerazporeja po celi obli. Tudi v trdnem stanju, kot led, še zlasti na obeh polih in v njuni bližini, voda z odbojem sončne svetlobe odloča, kako mrzla bodo ta območja in posredno, kakšno bo podnebje na vsej obli.

Kakšno je stanje voda v Sloveniji? 

Slovenija ima obilje padavin, številne reke, slapove, stoječe vode, velike količine obnovljive podzemne vode in tudi košček morja. Na majhni površini Slovenije, ki meri le okoli 20.000 kvadratnih kilometrov, teče kar 59 rek. V Sloveniji imamo ohranjenih več kot 3500 mokrišč. Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero so razglašeni za mednarodno pomembne. Količinsko stanje voda je pri nas kar zadovoljivo, problemi pa so s kakovostjo. Nujno je treba poskrbeti za boljše čiščenje komunalne odpadne vode, za zmanjšanje onesnaževanja z nitrati iz kmetijstva in za zmanjšanje izpustov iz industrije. Pomembno je varstvo kopalnih voda, ki že imajo dobro kakovost, a jo je treba tudi ohraniti. Na vodnem območju Jadranskega morja je treba zmanjšati onesnaževanje površinskih voda z organskimi snovmi v povodju Soče in obalnega morja z nevarnimi snovmi. Treba bo določiti tudi stvarno ceno za rabo voda in uvesti nadzor nad preveliko rabo vode, hkrati pa zagotoviti učinkovito izdajanje pravic za odvzeme. Posebej previdni moramo biti pri novih posegih v vodni prostor, saj vsak večji infrastrukturni objekt lahko preoblikuje površinske vode in poseže v režim podzemnih vod. Omiliti moramo tudi vplive posegov iz preteklosti, na primer na različnih krajih poskrbeti za vzpostavitev ponovnih povezav z reko, omogočiti prehode za ribe in izboljšati ekološko stanje. Poseben izziv pa bo tudi zmanjšanje bioloških obremenitev, predvsem vnosa tujerodnih vrst v vode.

Čeprav ima Slovenija v primerjavi z mnogimi deželami veliko vode, utegnejo podnebne spremembe vplivati tudi na naše vodne vire in oskrbo z vodo. Spremenili se bodo časovni in geografski poplavni vzorci in pogosteje bo prihajalo do suš. Zaradi dviga morske gladine bo poplavno ogrožena vsa naša obala. 

Ali podnebne spremembe vplivajo na stanje voda na svetu in kako?

Podnebne spremembe so že spremenile tudi kroženje vode. Izhlapevanje vode je večje in padavinski vzorci so že drugačni. Povečala se je vlažnost zraka in s tem je povezana povečana pogostost obilnih padavin tudi tam, kjer se letna količina padavin zmanjšuje. Globalno se je letna količina padavin nad kopnim sicer nekoliko povečala, regionalno pa so trendi zelo različni. Kljub globalnemu povečanju padavin se je pogostost suš povečevala, in sicer predvsem kot posledica spremenjenega splošnega kroženja zraka. Te spremembe se kažejo v okrepljenih zahodnih vetrovih in premiku padavinskih vremenskih sistemov. Bolj sušno postaja v Sahelu, Sredozemlju, južni Afriki in južni Aziji, bolj mokro pa na vzhodu, severu in jugu Amerike, na severu Evrope in v severni ter osrednji Aziji. 

Tudi prihodnost bo zaznamovana s spremembami vodnega kroga. Sušna obdobja bodo marsikje daljša, pozimi bo manj dni s snežno odejo, ledeniki pa se bodo krčili še naprej. Več utegne biti tudi zelo močnih nalivov in posledično poplav. Talil in krčil se bo grenlandski ledeni pokrov, zmanjšala se bosta obseg in debelina morskega arktičnega ledu in gladina morja bo še naraščala. Predvideni dvig gladine morja bo verjetno spremenil tudi morske tokove.

Kako lahko ohranjamo naše vode in kaj lahko tudi najmlajši storijo, da pripomorejo k varovanju okolja?

Vsi moramo okrepiti zavest, da je voda pomembna dobrina in strateški naravni vir. Brez tega se bomo morda znašli v situaciji, ko bomo vodo začeli ceniti šele, ko jo bo začelo marsikje zmanjkovati ali pa ko bo ta že tako onesnažena, da bo ogrozila naše zdravje in naš gospodarski razvoj. Aktivno sodelovanje pri upravljanju voda je ključno, saj je voda preprosto preveč pomembna, da bi o njej odločala le peščica ljudi. Zavedajmo se tudi, da vodno kraljestvo planeta ni le naše, ampak imajo povsem enako pravico do vode vsa bitja. Tako mladi kot starejši moramo poglobiti svoje znanje o vodi. Začeti moramo sprotno spremljati dogajanja o kakovosti in količini vodnih virov. Kot občani začnimo sodelovati pri čim več odločitvah v zvezi z vodo. Poskusimo zmanjšati svoj vpliv na vodni krog in varovati vodo in vodne vire, pomaga pa tudi varčevanje z vodo, in to ne le v kuhinji ali kopalnici. 

Omejevanje nakupovanja stvari, ki jih le hočemo imeti in jih v resnici ne potrebujemo, je najučinkovitejši način varčevanja z vodo. Če bomo uživali več hrane rastlinskega izvora, bomo prihranili na tisoče litrov vode dnevno. Pijmo manj sladkih pijač in ne pijmo ustekleničene vode, kadar imamo pri roki vodo iz pipe. Naše obnašanje naj bo skladno z zavedanjem, da je voda najpomembnejši naravni vir, ki ga imamo. Dokler bomo imeli dovolj vode, bomo imeli tudi hrano, zdravje, varnost, gozd, energijo in zmerno blaginjo.