Poznaš kakšnega superjunaka ali superjunakinjo pod krinko? Ne, v mislih nimamo nadvse mišičastih hrustov in letečih bojevnic, ampak običajne ljudi, ki na zunaj niso videti prav posebej junaški, a s svojimi dejanji rešujejo življenja drugih ljudi. Eni od teh superjunaških posameznikov so krvodajalci, ki prostovoljno in brez plačila podarijo del svoje krvi, da jo lahko dobijo tisti, ki jo nujno potrebujejo, s tem pa jim morda rešijo življenje ali povrnejo zdravje. Morda poznaš kakšnega ali kakšno? Povprašaj ga/jo, kakšen je občutek, ko sem zavedaš, da si nekomu morda rešil življenje. Kaj vse obsega krvodajalstvo, smo povprašali na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer sta nam na vprašanja prijazno odgovorili Natalija Lampreht in Polonca Mali. 

Kaj je krvodajalstvo?
Krvodajalstvo sodi med najširše organizirane človekoljubne akcije, od katere sta odvisni nemoteno delovanje zdravstva in zdravljenje bolnikov. Gre za najvišjo obliko pomoči med ljudmi, saj krvodajalci kri darujejo za neznanca, prostovoljno in brez plačila. Kljub naglemu razvoju znanosti in medicine ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki ga lahko zagotovijo le krvodajalke in krvodajalci.

Kako dolgo ga medicina že prakticira, kakšni so bili začetki? 

Kri je bila v zgodovini vedno skrivnostna življenjska tekočina, ki so ji upravičeno pripisovali velik pomen. Že v starih kulturah je kri vznemirjala duha in razum. Kljub nepoznavanju delovanja človeškega telesa so krvi pripisovali ključno vlogo pri ohranjanju življenja, zato je bilo veliko poskusov zdravljenja s krvjo – od ritualov s krvjo, pitja krvi, puščanja krvi, prenosa krvi iz živali na človeka (17. st.), iz človeka na človeka (19. st.) ipd. Velika večina opisanih poskusov ni imela zdravilnih učinkov ali pa so se žalostno končali za prejemnika, kdaj pa tudi za darovalca, zato je bilo raziskovanje večkrat prekinjeno.

Do prvih uspehov pri prenosu krvi iz človeka v človeka je prišlo z odkritjem krvnih skupin AB0 Karla Landsteinerja leta 1901. Zaradi določanja krvne skupine, ki je še danes temelj za zdravljenje s krvjo, so že čez nekaj let uspešno pričeli izvajati transfuzije krvi. Zaradi izjemnega dosežka je 14. junij, rojstni dan odkritelja krvnih skupin, proglašen kot svetovni dan krvodajalcev. Pri odkritju je sodeloval tudi Slovenec dr. Janez Plečnik, brat arhitekta Jožeta Plečnika.
V Sloveniji smo 4. junija 1945 odvzeli prve doze krvi in jih tudi shranili. Ta dan v Sloveniji praznujemo kot dan slovenskega krvodajalstva.

Kaj vse zajema krvodajalstvo – kri in krvni pripravki?
Krvodajalci dajejo polno kri, in sicer v sterilni sistem medsebojno povezanih plastičnih vrečk, ki omogočajo kasnejšo ločitev krvi na njene posamezne sestavine oziroma krvne komponente – koncentrirane eritrocite (rdeče krvničke), koncentrirane trombocite (krvne ploščice) in svežo zmrznjeno plazmo (tekoči del krvi). To naredimo s pomočjo fizikalnih metod, na primer s centrifugiranjem, filtriranjem in podobnim. Za še zahtevnejše oblike zdravljenja bolnikov pa krvodajalci lahko darujejo le posamezno sestavino krvi s posebnimi postopki odvzema s pomočjo medicinskih aparatov.

Kako se kri shranjuje?
Vsaka krvna komponenta zahteva posebne pogoje hranjenja. Eritrocite ali rdeče krvne celice hranimo do 42 dni pri temperaturi 4 °C± 2 °C v posebnih hladilnikih, trombocite ali krvne ploščice hranimo do 7 dni na sobni temperaturi na posebnih »gugajočih pladnjih«, plazmo pa globoko zamrznemo in hranimo do treh let pod temperaturo –25 °C v zamrzovalnih prostorih. 

Zakaj je pomembno, da je krvodajalstvo prostovoljno? 

Varna kri se prične z varnimi in odgovornimi krvodajalci, ki se zavedajo, da se lahko s krvjo prenašajo določene okužbe. Pravi in osnovni namen darovanja krvi je pomoč nekomu, ki jo potrebuje, zato je najvarnejša tista kri, ki se daruje prostovoljno in brez plačila. To načelo zagotavlja tudi najvarnejši odvzem za krvodajalca, saj ni razlogov za prikrivanje zdravstvenega stanja in pomembnih podatkov za odvzem krvi.

Kako vemo, da je prejeta kri varna? 

Osnovna skrb transfuzijske medicine je zagotavljanje varne, ustrezne in kakovostne krvi za bolnike. Seveda skrbimo tudi za varnost krvodajalca, saj tudi njemu odvzem krvi ne sme škoditi.
Za varno kri skrbimo s skrbnim izborom varnih in odgovornih krvodajalcev, ustrezno predelavo in laboratorijskimi testi. Vsako enoto odvzete krvi testiramo na povzročitelje aidsa, sifilisa in hepatitisa tipa B in C. Zagotovo lahko rečemo, da kri še ni bila nikoli tako varna, kot je danes.

Zaradi ustreznega zdravljenja bolnikov s krvjo pa vsaki odvzeti enoti krvi določimo krvno skupino, poleg osnovne ABO krvne skupine še podskupino RhD in druge. Bolnika namreč oskrbimo z ustrezno komponento krvi, ki je skladna z njegovo krvno skupino. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 (A približno 40 odstotkov, 0 38 odstotkov), krvne skupine B je 15 odstotkov, krvno skupino AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi). RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov. Potrebe po komponentah krvi različnih krvnih skupin so nepredvidljive in večinoma sovpadajo s porazdelitvijo krvnih skupin med prebivalstvom.

Za kakšne namene se uporablja darovana kri?
S transfuzijami krvi (medicinski postopek, pri katerem bolnik prejme v krvni obtok komponento krvi) zdravimo bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Kdo je lahko krvodajalec? 

Kri lahko daruje vsaka oseba med 18. in 65. letom starosti, ki tehta več kot 50 kg in je dobrega zdravja in počutja. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri mesece. Več si lahko krvodajalci preberejo na spletnih straneh www.ztm.si.

Kakšna so tveganja za darovalce in kakšna za prejemnike? 

Če krvodajalec izpolnjuje vse pogoje za darovanje krvi, potem odvzem 10–15-odstotnega telesnega volumna (450 ml) ne predstavlja tveganja. Tekoči del krvi se po odvzemu nadomesti v nekaj urah s pitjem tekočine, celice pa se obnovijo v nekaj dneh. Najvarnejšo kri zagotavljajo odgovorni krvodajalci, ki prostovoljno in brezplačno darujejo kri ter se zavedajo, da lahko z darovano krvjo škodijo prejemniku. 

Kako je krvodajalstvo razvito v Sloveniji?
V Sloveniji smo lahko ponosni na naše krvodajalke in krvodajalce. Nikoli se še ni zgodilo, da nekdo, ki je kri potreboval, te ni dobil. Po številu krvodajalcev se uvrščamo v evropsko povprečje, ampak najpomembneje je, da jo zberemo toliko, kot je potrebujemo. Vsak delovni dan v Sloveniji potrebujemo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev. Kri darujejo na transfuzijskih ustanovah ali krvodajalskih akcijah, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, skoraj vsakodnevno po vsaj Sloveniji.

Kakšna je prihodnost krvodajalstva? 

V Sloveniji imamo dolgo in uspešno tradicijo krvodajalstva, ki se prenaša iz roda v rod in med generacijami, npr. v družinah, društvih, poklicnih skupinah, v šolah, univerzah ipd. Vsako leto se krvodajalskih akcij udeleži okoli 10.000 novih krvodajalcev, večinoma mladih, zato se nam za prihodnost ni bati. Mlade o pomenu krvodajalstva informiramo že v vrtcih in osnovnih šolah, največkrat v okviru krožkov Rdečega križa. Trudimo pa se jim približati tudi preko družbenih omrežij, zato smo prav zanje dejavni tudi na Facebooku (Daruj kri) in Instagramu.