»Najbolj pomembno je nabrati dovolj znanja in obvladati načine prenašanja znanja, da bi lahko razumeli čase, v katerih živimo, ter da smo pripravljeni na nova odkritja in raziskave. Nobena resnica ni večna, zakoni raziskovanja pa so precej trajni.«
 dr. Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij

Mesec maj velja za mesec ljubezni, spomladanskega razcveta in svetlobe. Pred skoraj osmimi desetletji je ta mesec ljudem prinesel tudi svobodo, saj je bil 9. maj 1945 razglašen za dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Takrat se je namreč po dolgih letih končala druga svetovna vojna, eno najtemnejših poglavij človeške zgodovine. Ta datum sovpada tudi z obeleževanjem dneva Evrope, ko je francoski zunanji minister Schuman leta 1950 predlagal sodelovanje med evropskimi državami, da bi med njimi zagotovil trajni mir, in velja za začetek povezovanja držav v Evropsko unijo. In res – moč in pomen skupnosti, da prepreči sovraštvo in uničujoče dogodke, ki izvirajo iz njega, je neprecenljiva. Ohranjanje spomina na pretekle dogodke kot opomnik je pomembno, kot je pomembno tudi zavedanje, da lahko z znanjem, razumevanjem in solidarnostjo preprečimo, da bi se grozljiva zgodovina ponovila. K pogovoru, s katerim želimo spodbuditi razmislek o pomenu svobode in znanja, smo tako povabili dr. Svetlano Slapšak, antropologinjo in klasično filologinjo, ki je pronicljvo razgrnila delček zgodovine in nam ponudila vpogled v pomen znanja in moči, ki jo posamezniki nosimo v sebi, da zgradimo boljšo prihodnost. 

9. maja praznujemo hkrati dan zmage in dan Evrope, zakaj sta ti obeležji še posebej pomembni v današnjem času?

Po drugi svetovni vojni so vsi preživeli predvsem želeli, da se vojna nikoli ne ponovi. Umrlo je ogromno ljudi, civilistov, umrlo je ogromno otrok, samo zato, ker so bili »drugačni«: več kot milijon in pol judovskih otrok je bilo pokončanih v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, Poljski, Ukrajini, Hrvaški … Te otroke – tudi romske in druge »nezaželene«, so umorili v glavnem v plinskih celicah prvi dan po prihodu. Nacisti in kolaboratorji so pobijali tiste, ki niso mogli delati (in jim niso koristili), bi pa potrebovali hrano za preživetje. 

Zakaj je treba ohranjati in vzdrževati spomin na obdobja človeštva, kot sta druga svetovna vojna in zmaga zaveznikov?

Zmaga zaveznikov je velik dosežek sodelovanja, razumevanja in solidarnosti med različnimi političnimi, ideološkimi in državnimi sistemi: skupni cilj je bil uničiti sistem, ki organizirano in sistematično pobija ljudi, uničuje kulturo in zahteva enoumje v najhujši obliki. Sovjetska zveza je zmago plačala s 27 milijoni žrtev … Številke niti niso tako pomembne, pomembno je, da nihče v Evropi, deloma tudi v Ameriki, Aziji, Avstraliji in Afriki, ni ostal nepoškodovan, materialno, fizično ali psihično. Po vojni je svet bil drugačen.

Kako sta ta dva dogodka vplivala na svet in njegov razvoj v 20. stoletju?

Svet je postal eno – sprejel je nekatere dokumente, kot je Deklaracija o človekovih pravicah, ustanovljene so bile organizacije za ohranjanje miru, predvsem OZN. Človekove pravice, pravila obnašanja med vojno ipd. veljajo tudi danes, čeprav jih pogosto kršijo. Po vojni so se nadaljevale mnoge vojne, predvsem v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, nadaljevala se je tudi »hladna« vojna med ZDA in ZSSR. Med 60.–80. je obstajalo tudi gibanje neuvrščenih, držav, ki niso pripadale nobenemu bloku in so si prizadevale za mir. Državljani sveta so imeli mnoga in tudi uspešna mirovna gibanja. To so vse učinki spomina na drugo svetovno vojno. 

Kakšna je narava zgodovine – je linearna in se iz nje lahko učimo ali je ciklična in se venomer ponavlja? V kakšnem razmerju sta človeška narava in zgodovina?

To so odlična vprašanja za šolsko izobraževanje: zgodovina ni ne linearna ne ciklična, človeška narava ni v posebnem odnosu do zgodovine. Zato je treba pridno brati zgodovinske tekste, raziskovati pomene besed v določenih časih, dopolnjevati znanje z gledališčem, glasbo, umetnostjo, zgodovino znanosti. Najpomembneje je nabrati dovolj znanja in obvladati načine prenašanja znanja, da bi lahko razumeli čase, v katerih živimo, ter da smo pripravljeni na nova odkritja in raziskave. Nobena resnica ni večna, zakoni raziskovanja pa so precej trajni. 

Kako se lahko izognemo temu, da bi se ponovil strašni scenarij druge svetovne vojne? Kaj sploh pomeni izraz fašizem, se zmore transformirati in zmeraj znova vzpostavljati skozi različne pojavnosti?

Takšnemu scenariju se moramo izogniti, saj je to osnovna dolžnost vseh živih na tem planetu: ohraniti svoje življenje in obenem življenja drugih – ne samo ljudi, ampak tudi živali, narave, samega planeta. Izraz fašizem ne označuje samo zgodovinskega pojava – italijanskega fašizma (20. in 40. let 20. stoletja), ampak danes simbolno pokriva tudi nemški nacizem, kolaboracionizem (sodelovanje s fašisti in nacisti med drugo svetovno vojno) in  tudi vsebine zgodovinskega fašizma, ki jih srečujemo danes: rasizem, agresivni in izključujoči nacionalizem, seksizem, ideološko poneumljanje, izločanje določenih skupin v družbi, ukinitev vseh oblik demokracije in nasilje kot osnovno metodo oblasti. 

Zakaj je pomembna moč skupnosti – vodilo Evropske unije?

Zato, ker skupnost uveljavlja pravila, ki se jih morajo vsi držati. Samo en primer: v EU se ne izvaja smrtna kazen, in vsaka država članica je morala ukiniti smrtno kazen, preden je pristopila k skupnosti. To posledično pomeni, da se o smrtni kazni ne sme glasovati. Napačno je namreč misliti o demokraciji kot o sistemu, v katerem večina odloča. Nasprotno, samo med volitvami odloča večina, da bi se tehnično oblikovale institucije vladanja, vsakdanja praksa demokracije, posebej parlamenta, pa je prav zaščita posameznika in manjšin. Večina ljudi je naklonjena smrtni kazni zaradi svojih občutkov maščevalnosti, pri čemer jih ta prenos kaznovanja na državo še razbremeni odgovornosti. Zaradi tega je glasovanje o uvedbi smrtne kazni enostavno prepovedano: ta predpis ščiti demokracijo, velja za vse in preprečuje slabe namene. Človeško življenje je najvišja vrednota v politiki. 

Kako lahko otroci vplivajo na boljšo prihodnost, kakšne so njihove odgovornosti in naloge?

Otroci so ti, ki odločajo! Njihovo glavno orožje je znanje, ki ga lahko pridobijo tudi z zabavo. Znanje je veselo, prenašamo ga zlahka, skupaj še bolj uživamo v njem. Vsi šolski predmeti so samo odskočna deska v nove, zanimive svetove, kjer je včasih treba tudi pozabiti tisto desko z začetka – ampak brez nje pač ne bi šlo. Učite se hitro, da čim prej vstopite tja kjer boste znali uživati – predvsem v pridobivanju še več znanja. In ko pravim »znanje«, mislim tudi na umetnost, veščine in šport. 

Drage bralke in bralci, izkoristite BON21 za nakupe knjig v Morfemovi knjigarni.
+