Droge in zasvojenost. Dve težjih besed v obdobju najstništva in tudi odraslosti. Prej ali slej se vsak mladostnik sreča z drogami, bodisi da obravnavajo tematiko v šoli, morda je priča prijateljem, ki posegajo po drogah, ali pa se jim približa tudi sam. Pot zasvojenosti je izjemno težka in naporna, izhod iz nje pa težaven, a ne nemogoč, sploh ob podpori bližnjih in organizacij, ki skrbijo za ozaveščanje in pomoč pri zasvojenosti.Ob mednarodnem dnevu drog smo o tej težki temi spregovorili z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice DrogArt. 

Kaj so droge? 

Droga je vsaka snov, ki jo zaužijemo in spremeni psihofizično delovanje telesa, kot na primer alkohol, tobak, kava, marihuana in druge snovi. To pomeni, da se pod vplivom te snovi spremeni dogajanje znotraj telesa – tako fizično (kot npr. hitrejši utrip, hitrejše dihanje, večja budnost, slabost ipd.) kot psihično (počutimo se bolje, smo prijaznejši, bolj komunikativni, lahko pa tudi tesnobni, panični in podobno). Droge delimo v več skupin – odvisno od njihovega učinka. Nekatere nas umirijo, druge nam zvišajo raven energije, spet tretje spremenijo zaznavo sveta okoli nas. 

Zakaj so droge škodljive? 

Nekateri ljudje uporabljajo droge, ker jim – kljub negativnim – prinesejo tudi pozitivne učinke, kot na primer boljše počutje, večjo koncentracijo, budnost, samozavest ipd. A ti učinki po uporabi izzvenijo ter nas ne opremijo z znanjem, kako takšno stanje doseči brez substanc. Vendar pa imajo droge tudi škodljive učinke, podobne stranskim učinkom zdravil. Vsaka snov, sploh tiste strokovno nepreverjene, lahko imajo na posameznika drugačen učinek oziroma vpliv. Drogam (še posebej prepovedanim) so lahko dodane primesi, ki so nevarne, lahko vsebujejo prevelike količine psihoaktivne snovi, kar je prav tako zelo škodljivo, in podobno. Snovi, ki jih zaužijemo in spremenijo notranje dogajanje v telesu, lahko negativno vplivajo na telo in telesne procese in zmotijo običajno delovanje telesa in psihičnega počutja.

Kakšna je razlika med prepovedanimi in legalnimi drogami?

Vsaka psihoaktivna snov je lahko škodljiva. Legalnost substance ne pove nič o njeni škodljivosti. Alkohol, ki je legalen, je za posameznika in družbo v nekaterih vidikih lahko še bolj nevaren kot prepovedane droge. Ljudje imajo zaradi alkohola zdravstvene težave, težave v odnosih, botruje prometnim nesrečam ipd. Alkohol je družbeno bolj sprejet kot druge droge, bolj poznan, je legalen in zaradi tega ustvarja vtis neškodljivosti. Nekatere droge so v drugih državah legalizirane, medtem ko so pri nas prepovedane, kar potrjuje dejstvo, da legalnost ni nujno povezana z neškodljivostjo.  

Kakšna je razlika med drogami in zdravili? 

Zdravila so prav tako snovi, ki vplivajo in spremenijo delovanje našega organizma, vendar so jih preverili strokovnjaki in jih je potrdila država, da omogočajo varen način zdravljenja. Zdravila vsebujejo točno določeno količino psihoaktivne snovi, so preverjena med ljudmi in strokovnjaki, predpišejo pa jih zdravniki. Tega pri drogah ni in to prinaša veliko večje tveganje. 

Kaj pomeni zasvojenost?

Zasvojenost pomeni, da človek brez drog (ali drugih snovi, stvari) ne zmore normalno delovati. To pomeni, da če se je nekdo navadil, da s pomočjo drog ali zdravil zvečer zaspi, brez tega nekaj časa sploh ne bo mogel zaspati. Ali nekdo drug, ki droge uporablja, da se počuti bolj samozavestnega, brez drog nima dobrega občutka glede sebe, postane depresiven ipd. Zasvojenost je nekaj, kar lahko »pozdravimo«, vendar sta za to potrebna veliko dela na sebi in sprememba način življenja. 

Zakaj mladi in tudi odrasli posegajo po drogah? 

Sprva se mladim zdijo droge zanimive, želijo spoznati njihove pozitivne učinke, kljub temu, da lahko pride tudi do neprijetnih oziroma škodljivih učinkov. Mladi radi tvegajo, želijo eksperimentirati, se zabavati, vendar to obdobje pri večini na poti do odraslosti tudi izzveni. Podobno je tudi pri odraslih. Ko pa začne posameznik droge uporabljati prepogosto in z njimi lajša tudi svoje težave, stiske, se to lahko odraža v problematični uporabi, ki vodi v zasvojenost. 

Na začetku so razlogi za uporabo zgolj radovednost, želja po zabavi, uporništvo; kasneje nekateri uporabljajo droge, ker želijo njihove učinke uporabiti v določene namene (npr. za večjo zbranost, koncentracijo). Ko pa posameznik ne zmore več sam priti do nekaterih občutkov oziroma stanj in za to začne redno posegati po drogah, postane to način blaženja stiske, za katero je treba poiskati pomoč. 

Kakšne so posledice zlorabe drog? 

Posledice zlorabe drog so lahko negativni učinki na telo in duševnost – izguba telesne teže, nespečnost, izguba motivacije, tesnoba, depresivni občutki, razdražljivost, slabo počutje ipd. Če posameznik z uporabo drog ne preneha kljub negativnim učinkom, to vedenje vodi v zasvojenost. Poleg negativnega vpliva na počutje in telo pa so posledice zlorabe tudi socialne – vedno več je konfliktov z nam pomembnimi osebami, z njimi se kregamo, neprimerno se vedemo, izgubimo lahko veliko denarja. Nekateri na koncu ostanejo tudi sami. 

Kakšna je preventiva pred zasvojenostjo? 

Pomembno je vedeti, da se lahko ljudje spremenimo in da se lahko v vsakem trenutku odločimo, kako ravnati drugače. Varovalni dejavniki pred zasvojenostjo so dobri odnosi v družini, podporni prijatelji, zavedanje, kam se lahko obrnemo po pomoč, ipd. Če se lahko s starši, prijatelji in strokovnimi delavci pogovarjamo o svojih težavah, če lahko tako krepimo svojo samozavest, če imamo možnost vključitve v interesne dejavnosti, če se lahko vključimo v družbo in čutimo pripadnost skupnosti, če vemo, kako drugim reči »ne«, če poznamo svoje meje in meje drugih, so tudi to pomembni varovalni dejavniki pred zasvojenostjo.

Pomembno je, da se lahko o težavah ali morda tudi že o sami uporabi drog pogovorimo s kom, ki nas ne bo obsojal, saj nam s tem omogoča odkrit pogovor. Zasvojenost lahko gledamo tudi kot na način, s katerim si človek želi z uporabo drog »pomagati«, da se bolje počuti, saj se brez tega počuti zelo slabo. To pomeni, da vsako aktivno reševanje naših stisk lahko deluje zelo preventivno. S tem se tudi naučimo, kako reševati težave, in dobimo izkušnje, da stiske niso nerešljive.

Kaj lahko naredimo, če pri prijatelju opazimo sledi zlorabe drog? 

Pomembno je, da prijatelju povemo, da nas skrbi zanj, da se nam zdi, da ima težave z uporabo drog, in da smo mu pripravljeni stati ob strani. Žal težav namesto prijatelja ne moremo rešiti, prav tako ne moremo narediti ničesar namesto njega ali mu »dopovedati«, da ima problem, četudi ga sam ne vidi. Pomembno je, da mu večkrat povemo, da nas skrbi zanj in da se lahko, ko bo pripravljen, skupaj odpravita po (strokovno) pomoč. Velikokrat nas lahko prijatelji zavrnejo, a jim vseeno dajmo vedeti, da se lahko obrnejo na nas, ko bodo pripravljeni. Pri stiskah in zasvojenosti je podpora drugih ljudi za rešitev teh težav izrednega pomena. 

Kje lahko pomoč poiščemo sami? 

Sami lahko poiščete pomoč pri starših, strokovnih delavcih v šoli, pri različnih nevladnih organizacijah (npr. DrogArt, Lunina vila, Zveza prijateljev mladine itd.), centrih za socialno delo, centru za otroke, mladostnike in starše ipd. Prav tako se lahko mladi obrnejo tudi na spletne forume, kjer odgovarjajo strokovnjaki (med.over.net ali tosemjaz.net). Pomembno je, da imajo mladi prijatelje, osebe, ki jim lahko zaupajo, da lahko skupaj z njimi poiščejo pomoč, če sami nimajo poguma za prvi korak.